APDEJT.si

Poslanci glavne opozicijske stranke, Ljudske moči (PPP), so v torek protestirali proti odločitvi tožilstva, da se ne bo pritožilo v odmevnem korupcijskem primeru, povezanem s predsednikom Lee Jae Myungom. Protest se je zgodil sredi vse večjih polemik glede tega, da tožilstvo ni vložilo pritožbe do preteklega petka, pri čemer poslanci PPP in kritiki trdijo, da je to posledica vladnega vmešavanja. Približno 40 poslancev PPP se je zbralo pred Vrhovnim državnim tožilstvom in zahtevalo odstop vršilca ​​dolžnosti generalnega državnega tožilca Noha Man-seoka, ki je okrožnemu državnemu tožilstvu v Seulu naročil, naj ponovno preuči svojo odločitev o pritožbi.

Vrhovno državno tožilstvo je zavrnilo očitke, da je državno tožilstvo po streljanju v romskem naselju Žabjak-Brezje pozno vložilo predlog za hišno preiskavo. Poudarili so, da tožilstvo v postopkih ne zavlačuje in da so tudi v tem primeru delovali nemudoma.

V Črni gori je bil sprejet nov Etični kodeks državnih tožilcev, ki naj bi dodatno utrdil etična načela in pravila obnašanja državnih tožilcev. Kodeks natančneje ureja postopek za ugotavljanje kršitev. Sprejem kodeksa je potekal v Budvi na Dnevih državnih tožilcev, kjer so se zbrali tožilci iz vseh državnih tožilstev na delovnih srečanjih, predstavitvah in strokovnih razpravah, posvečenih krepitvi učinkovitosti, profesionalnih standardov in sodelovanja.

Vrhovni državni tožilec Črne gore, Milorad Marković, se je sestal s francosko ambasadorko v Črni gori, An-Mari Maske, kjer je izrazil močno podporo neodvisnemu delu državnega tožilstva. Marković je poudaril, da mora tožilstvo delovati profesionalno in brez političnih ali drugih vplivov, da bi državljani zaupali v pravičnost in zakonitost institucij. Tožilstvo mora ravnati v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi, da bi bila borba proti kriminalu in korupciji učinkovita.

V Črni gori je bilo odloženo sojenje Zoran Lazoviću, Milivoju Katniću in Petru Čađenoviću zaradi odsotnosti člana sodnega sveta. Sojenje je preloženo na 6. november. Hkrati je parlamentarni odbor zaslišal vrhovnega državnega tožilca Milorada Markovića, glavnega specialnega tožilca Vladimirja Novovića in tožilko Ano Perović-Vojinović v zvezi s primerom "Telekom". Katnić je medtem povezal spor med Vučićem in Stefanovićem s kriminalnimi klanami.

Višje javno tožilstvo v Nišu je po dopolnitvi preiskave ponovno vložilo obtožnico proti bivši županji Niša, Dragani Sotirovski, zaradi zlorabe uradnega položaja.

V Črni gori je bil podpisan protokol o ustanovitvi Nacionalnega mehanizma za varnost novinarjev. Dokument so podpisali predstavniki medijev, Vrhovnega državnega tožilstva, Sindikata medijev Črne gore (SMCG) ter ministrstev za pravosodje, notranje zadeve, kulturo in medije. Protokol predstavlja ključni korak pri vzpostavitvi mehanizma za varnost novinarjev.

Apelacijsko sodišče Črne gore je ponovno obsodilo Sašo Boreto, Ljuba Bigovića, Ljuba Vujadinovića in Milana Čila Šćekića na po 30 let zapora zaradi umora policijskega inšpektorja Slavoljuba Šćekića. Skupno so obsojeni na 120 let zapora.

Češka ministrica za pravosodje Eva Decroix je podala pobudo vrhovni državni tožilki Lenki Bradáčovi za nadzor nad t.i. bitcoinovo zadevo. Ministrstvo namreč ni prejelo ustreznih odgovorov od vršilca dolžnosti višjega državnega tožilca Radima Dragouna, pristojnega za primer. Decroixova je poudarila, da je ključnega pomena rešiti vprašanje izvora bitcoinov in da bi brez dvomov ne odredila revizije.

Ministrica za mladino in otroke, Sira Rego, je posredovala nov dopis Vrhovnemu državnemu tožilstvu, potem ko je prejela poročilo o izjemno resnih dogodkih v Družinskem centru za srečanja (PEF) v Granadi. Poročilo psihologinje, ki je bila prisotna pri predaji mladoletnega sina Juane Rivas, naj bi razkrilo psihično zlorabo s strani uslužbencev centra in državnih varnostnih sil. Ministrstvo je te obtožbe zavrnilo in pozvalo k odgovornosti vseh javnih oblasti.

Vrhovno državno tožilstvo (VDT) je poudarilo, da politična pričakovanja niso kriterij za njihovo odločanje in da dosledno enako postopajo do vseh oseb. Odzvali so se na vse pogostejše politične pritiske in javne razprave o vlogi tožilstva ter poudarili, da sta neodvisnost in samostojnost tožilstva temelj njihovega delovanja, ki ne moreta biti predmet improvizacije ali političnih projektov. VABLJENI so vsi politični subjekti, da v interesu pravnega reda in institucionalne stabilnosti pokažejo odgovornost ter se vzdržijo retorike, ki bi lahko spodkopala zaupanje javnosti v pravosodni sistem.

Slovensko vrhovno državno tožilstvo je bilo tarča obsežnega kibernetskega napada, ki je omogočil nepooblaščenim osebam tedne dostopati do občutljivih podatkov o kazenskih zadevah, preiskavah in osebnih podatkov zaposlenih. Vse kaže na to, da je bil za napad odgovoren ruski državni akter. Strokovnjaki za kibernetsko varnost, kot je Dave Maasland, namreč ocenjujejo, da Rusija tako tehnično kot politično zmožnost za izvedbo takšnega napada ima in ga je verjetno tudi želela izvesti. Vdor v tožilstvo ni presenečenje, saj naj bi Slovenija sama iskala konfrontacijo z Rusijo na tem področju.

Beograjski odvetnik Jugoslav Tintor je opisal zaslišanja prorektorice za finance Zorice Vujić in prorektorja za nastavo Dejana Filipovića kot dogajanje v "kafkijanski atmosferi", pri čemer naj niti policisti ne bi vedeli, kaj dejansko preiskujejo. Obstajajo ugibanja, ali je Jasmina Vasović postala najnovejša žrtev notranjih obračunov v pravosodju, pri čemer naj bi bila iz nekdanje "Vučićeve prijateljice" preusmerjena v kategorijo osumljenk za "anti-državno dejavnost" v režimskih medijih. Ti dogodki naj bi odražali večmesečni konflikt med različnimi strujami v srbskem pravosodju, ki naj bi ga vodila beograjski glavni tožilec Nenad Stefanović in republiška tožilka Zagorka Dolovac.

Predrag Boljević, strokovnjak za letalstvo, je vložil kazensko ovadbo proti Milošu Vučeviću, predsedniku Srbske napredne stranke in nekdanjemu premierju Srbije, zaradi suma nepooblaščenega vstopa v Črno goro. Boljević trdi, da je Vučević vstopil v državo brez odobritve in v nasprotju z zakonom, natančneje brez predhodnega soglasja Ministrstva za zunanje zadeve in Ministrstva za obrambo.

Vrhovni državni tožilec Milorad Marković je 8. julija obvestil Odbor za varnost in obrambo, da se ne bo udeležil kontrolnega zaslišanja, ki ga je odbor sklical 7. julija. Odbor je sicer izvedel tudi kontrolno zaslišanje glede ravnanja pristojnih organov v zadevi dogodka z dne 19. aprila, zaradi katerega poteka preiskava proti Danilu Mandiću.

Kosovsko sodišče v Prištini je odredilo 30-dnevni pripor Igorju Popoviću, pomočniku direktorja urada srbske vlade za Kosovo in Metohijo, ki je bil aretiran na Brnjaku zaradi izjav o OVK na spominski slovesnosti v Orahovcu. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je dejal, da je kosovski premier Albin Kurti »popolnoma izgubil razum« in napovedal oster odziv Beograda, medtem ko je Petar Petković, direktor urada za Kosovo in Metohijo, izjavil, da pogajanja s Prištino niso mogoča, dokler Popović ne bo izpuščen, ter da gre za politično odločitev po Kurtijevem nalogu. Srbski zunanji minister Marko Đurić je prav tako zahteval takojšnjo izpustitev Popovića in opozoril na hude posledice za odnose med Beogradom in Prištino. V drugem primeru je tožilka Savović pozvala Svet tožilstva, naj se odzove na tožilca Miodraga Markovića zaradi njegovega pozdravljanja napovedi o pomilostitvi deklice, ki je študentki zlomila lobanjo. Medtem so se nadaljevali tudi politični odzivi na napad na župana Budve, pri čemer je Božović napad označil za sporočilo režimskim nasprotnikom, DPS pa je obsodil parastos Draži Mihailoviću v Nikšiću z blagoslovom PES-a. Rađenović je opozoril, da je sektor varnosti »na kolenih«.